Sirija na obzorju

Od pumpe do meje prespali blizu ceste, kjer promet poteka 24 ur na dan, tak da od spanja skoraj niè, ampak ze mora tak bit. Zbudili v hladno jutro, pospravli naڑe kuèice, kava odpade,ker je paè ni, za èaj ni blo cajta. No, vsaj spanje smo meli za ًabe, ker je bencin dragko ‍afran in nam ni jasno kak domaèini zvozijo s temi cenami. Na poti proti Iڑkenderunusmo se ustavli na ڑe eni pumpi, kjer nam je lastnica Fatma èastla malibu kolo ampak zelo diskretno. ٹe vedno smo na viڑini 1200m in komaj èakamo, da se zaènemo spuڑèat proti morju,kjer mi je Borix oblubo tunkanje. S pomoèjo Enisa, ki nam je pomagal poiskat ڑe kar poceni hotel, smo po 573 prevo‍enih km kar hitro popadali v pojstle.
157 km na dan je kar malo, ampak imamo opravièilo. Prehod meje meje iz Turèije v Sirijo paè zahteva nekaj veè èasa...ajde od oka 4 ure. Boris nabiro km od okenca do okenca po razneobrazce, pa pojma nimamo kaj so hotli ڑe met.
Joško

PS
Arabski vpis je seveda malo drugacen, a berljiv, zato ga izvolite. Slicice, kot receno pridejo kasneje...

PPS
Vpis je unikaten in naj ostane, sličice pa e, voila

Ju3o, z optimizmom, da bo Sirska meja ko keks...

Fatma z njeno zgodbo & Hakame z njeno (mejlov ne dam ;) )

Gregov pogled za cca 3.5h na Turško-SIRSKI meji

Zokenčki

Dragi vsi, ki vas mučijo prešvicane, smrdeče noge. Umislili smo si nogavice za v škornje,pletene iz čiste ovčje volne. Po petih dneh v škornjih in silom prilike neumivanja, nogavice "NE SMRDIJO", tudi noge se ne pritožujejo. Priporočamo vsem in verjemite, da ni reklama! Gospa, ki jih je seštrikala, ne bom poimensko omenjal, da ne bi izpadla reklama. Sem ji pa obljubil, da povem, kako se štumfi obnesejo. Draga gospa..., štumfi ko bok, želim si, da bi zdržali do konca!

PS
Zaradi tehnicnih zmoznosti, slicice tokrat preskocimo...smo v Maaloli, severno od Damaska. Spimo v samostanu, tole pa je res najnovejsi Twitter style report: Smo pri sinu in zeni nasega kuharja, peka hamburgerjev, ki ima edini v mestu internet...dial up, itak. In takole on tule gleda nase filmcke, mi pa lupamo po tipkovnici arabik...1A.

PPS
Popravki, popravki z Mrtvega morja

Borix med pisanjem posta in iskanjem navdiha

Že od nekoga poslano

20.10.letošnjega leta je datum ki si ga bomo zapomnili za vse čase, sploh pa Grega. Močno upam, da se s takimi objavami zadnjič javljamo. Kaj napisati ob takih dogodkih je težko. Na avtocesti Istanbul Ankara je Grega padel z motorjem brez posledic, motor je bil malo potolčen in smo ga danes z lokalnimi mojstri uspešno porihtali. Nič bat, pičimo dalje, Grega je spet dobre volje, mi2 tudi in to je to za ta dnar. Najpomebnejša zadeva pa je, Grega je brez praske, samo malo so hlače poguljene, pa to smo porihtali mal po domače.Vsi ki spremljate naše potovanje, navijajajte za nas, pa že bo.
Joško

The one and only crash from GRega Rupret on Vimeo.

Ejža

Alles gute, super prima, schon und sonne.
Do tega posta je po potniškem dnevniku motorista prevoženih 1741km. Počasi dalje, hrepeneč po neavtocestah. Pristali pred Ankaro, Yenicaša (c z repkom) - en pumpa, en hotel, en restaurant in čuda prijaznih, vedoželjnih ljudi. Našli Efes in na veliko uporabljamo besedo "tešekjuderes", hvala. In Turki mnogo mnogo, jok problem - ni problema. Na kubik, da ga ni...

Bospor from GRega Rupret on Vimeo.

Proba kamere Borix

Borix: "Krneki."

Twitter status: Zlagamo kemp, avtomat kafe sucks, Joško zoptimiral prtljago in ne paše več, sonce ulala, danes bo pokalo

Bližnja srečanja bolgarske sorte

Po Srbiji je bla res prava jeba na cesti. Zjutraj dež, pa 5 stopinj , ceste blatne od traktorjev, mi pa nič prave gume za tako vožnjo. Katere pa so taprave?! Oreng je zeblo. V Bolgariji danes vmes še kar pada dež, vendar mi bolje napravljeni, tako da vse ok.
V Sofiji smo imeli bližnje srečanje s policaji, ki je dobro minilo. Grega v zeleno, Joško v rumeno, jaz v čisto rdečo. Seveda je sledila lizika. Papirji, odhod v stražarnico, z Joškotom tuhtava koliko bo stalo. Pred tem je na istem križišču kombi grdo izsilil Joškota, kar so policisti seveda videli, situacijo izkoristim za protinapad. Precej glasno napadem brezobzirno vožnjo voznika kombija, taktika uspešna, policaj me miri in tolaži, ter svari pred vozniki tovornjakov. Z viaKaapstad nalepko "poravnam" globo in z rokovanjem zaključimo seanso. Seveda je odleglo. Grega hoče zadevo seveda fotodokumentirati, za kar si prisluži strogi ukor in brisanje vseh slik s fotke.
Potem vozimo čisto po predpisih, policisti , ki jih je ob cesti en milijon, mahajo v pozdrav.
Vreme se uredi, postane že kar vroče, mi pa dobre volje hitro napredujemo. Na avtocestnem počivališču uredimo zastonj šotorenje in se veselimo prvega spanja zunaj.

Intro

... cilj je znan ...
... pot začrtana ...
... meseci pripravljeni na odštevanje...

... Cape town.
... oko na "Sekcije".
... ravno pravšnji za zaključek še ene krasne nosečnosti. Verjetno smemo povleči vzporednico tu nekje.

Pot se je spočela, v današnjem tempu, že davnega februarja 08' v Nairobiju. Z rahlimi zametki tudi kakšen teden prej, med odpravo Šerugove skupine po Etiopiji in Keniji. Krasni spomini, ki še vedno vpijejo po snidenju, čeravno v drugi, drugačni dimenziji.

Vse o tem in to spremljajočem dogajanju sčasoma na pričujočih straneh. Na vse, verjetno klasične in nesistematično drugačne načine. Dobrodošli!

Copy-Paste (CP) namesto PS
"Life's a journey, not a destination..."
Aerosmith