Day 1

Odtlej dalje nobenih linkov z naslova. Počelo je. Zaenkrat je v pasošu en štempel in kesica je zamjenila vrečicu. Današnja Bolgarija čez nekaj ur bo spet novejša kot dogajanje dosedaj. Upam, prijaznejša. Aha, prvi dan. OK, počelo je počelo smo rekli, ko sem za đabe zbil avto na pumpi na Hrvaškem. Ok, krivec za vse padce je tačka, ki je ob obteženem motorju postala prekratka...motor je prepokončen v park položaju...in jaz 0 kriv...itak...popravljamo v Turčiji. Maybe. Stalo nas je 100 kun in sponzorska majica (hvala Mariju za majico od 10000 kun). In dobro v slabem. Klic. Mami. A morda pogrešaš vozniško in prometno? Mhm. In je homemade DHL priletel. Brez crasha tega klica res ne bi ujel. Slovo 2gič. Tokrat brez solz, a fajn. Zadnje.
Še kazen za izgubljeno-odleteno highway kartico pred Beogradom i to je bilo to za onaj dan. Večer je pač vzel svoj davek, a onaj porez rado plačamo...Tatjana in Spasoje in vsi moji tamkaj, HVALA.

Ju3ro, poleg kavice in pakiranja ni bilo pretresljivo. Smo pa odpravili 256 misel v moji glavi in kot se za gre zbili verigo kot se za gre.

1va garaža

Veriga je smještena

Twitter update: Joško spi, Boris priča sa Boris-the man man for the nightwatch in iomio šminkiram z malim compom na vogalu gostione. Tovornjakarjev 0 več. Še malo in preko Bolgarije napademo Turčijo. Pred našimi košarkaši...in z njimi v mislih.

OJLA
Še 20 min minut do jutrišnjega dne. Po celodnevni vožnji v dežju in hladnem vremenu se grejemo v prijetnem motelu pred Bolgarsko mejo v motelu King, kjer sušimo, po domače cote premočene do jajc. V bistvu še ena dobra stan poslanega od nevem že od koga tuširanje danes nič mogoče v toplejših krajih. Vrečke, ki jih imamo zraven niso samo za okras, ampak pridejo prav tudi v naših škornjih. Upamo da nas čaka lepše vreme v Bolgariji, da nardimo čimveč km, kjer nas čaka prava turška kava. Prvi večer na naši poti smo doživeli pravo gostoljubje, kjer znajo pričarat samo pravi ljudje.Ej, Tatjana in Spasoje, še enkrat hvala za vse kar si nam pripravla, pleskavica za popotnico nas je prav pogrela.
Gremo dalje od zadnje zidanice

Intro

... cilj je znan ...
... pot začrtana ...
... meseci pripravljeni na odštevanje...

... Cape town.
... oko na "Sekcije".
... ravno pravšnji za zaključek še ene krasne nosečnosti. Verjetno smemo povleči vzporednico tu nekje.

Pot se je spočela, v današnjem tempu, že davnega februarja 08' v Nairobiju. Z rahlimi zametki tudi kakšen teden prej, med odpravo Šerugove skupine po Etiopiji in Keniji. Krasni spomini, ki še vedno vpijejo po snidenju, čeravno v drugi, drugačni dimenziji.

Vse o tem in to spremljajočem dogajanju sčasoma na pričujočih straneh. Na vse, verjetno klasične in nesistematično drugačne načine. Dobrodošli!

Copy-Paste (CP) namesto PS
"Life's a journey, not a destination..."
Aerosmith