viaKaapstad: december 2009

četrtek, 31. december 2009

SNL

SNL kartica

Voscilo

Twitter style:
- v Novem letu zagotovo za zacetek razdrem "frgazer" in nadaljevanje poti, upam, BP
- koza z busom iz okoliske vasi prihaja na koline
- Alenka kozi zadnji sprehod
- po spletu okoliscin pristali v lodge-u za sanje. Spet. Iringa.
- fanta na trznici, dekleta ravno z neta, pranje motoristicnih hlac v teku (neeeded)6
- uzivajte...

ANTIMALARIK-precej resna zadeva je to!

Kljub uporabi vseh moznih nacinov preganjanja komarjev, nas le ti nikakor nocejo pustiti pri miru. Tudi mokro vreme pripomore k vecanju njihovega stevila, piki so neizbezni. Popikali so nas na 500 mnv, kar opravicuje naso skrb, da je kaksen med njimi le bil malaricen. Andrew, vodic v Morogoro, nas oskrbi z informacijami in materijalom za pripravo antimalaricnega caja. V Afriki obstaja 7 (sedem) razlicnih rastlin, ki zdravijo in preprecujejo malarijo. Iz vec dokaj zanesljivih virov smo pridobili informacije o uporabnosti in zanesljivosti caja. Potrebno je pripraviti caj iz vsaj ene rastline in ga popiti na dusek dvakrat na dan. Zadeva je grenka u uber in deluje zaenkrat na urejanje prebave, pa vendar, verjamemo v uspesnost delovanja. Grenkobo pricarajo fotografije. Se ena info ni za stran! Komarke ne odletijo dlje kot 400 m od vode, kako visoko nad morjem so nevarne, je stvar diskusije.

Kako se naredijo RES mocne vrvi iz Agave, by Andrew

Neem tree, antimalarik

Josko Neem

Kaksen se ti zdi?

So, what you think?

Kaksen se ti zdi?

WC, ki to ni in Mikumi drama

Morogoro smo kar tezko zapustili, a dnevi se neusmiljeno sestevajo in mi bi radi se vec Afrike. Poslovimo se od nasih prijateljev (Krofek & co.) in se odpravimo po gavni cesti naprej do Mikumi villagea z istoimenskim nacionalnim parkom. Park prihranimo za jutri, za okus le voznja po cesti skozenj. Tabla pred vhodom v park nas opozori, da se ob cesti ni pametno ustavljati, saj se ob njej sprehajajo divje izvali. In res smo jih srecali nekaj: slone (tudi en baby sloncek), antilope, divjo svinjo, zirafe in se kaj... Jutri se nadejamo se levov, ki tu bojda pridejo prav do avtomobilov. Ampak jutri!Odpeljemo se do vasi Mikumi, kjer nas nekje caka zatocisce. Vas premore dva kampa, prvi je zaseden, drugi predrag. Zavoljo grdih oblakov in napovedanega mocnega dezja se odlocimo za lodge, a si ob mamljivi ponudbi svicarja brez pregovarjanja premislimo.Joseph je svicar in tu zivi ze 8 let. V tem casu mu je uspelo zgraditi za te razmere nadstandardni lodge, v ravnici zadaj pa nacrtuje se kamp. Tam lahko brezplacno prenocimo. Tekoce vode ni, wc v restavraciji. Edina voda, ki se obeta, je napovedano dezevje, za katerega upamo, da bo tokrat morda zgresilo ta koscek zemlje, kjer smo se dokaj udobno namestili. Seveda se to ni zgodilo. Se preden smo od prli drugo steklenico pompeja je lilo kot iz skafa. Zatekli smo se v zidano hisko, kjer bodo nekoc sanitarije Josephovega kampa in izkoristili vsak koscek suhe povrsine, da smo si skuhali vecerjo. Na Alenkino zeljo pastafizol in na mojo zeljnata solata s fizolom. Ja, se dobro, da spimo na odprtem!Zavoljo zgodnjega vstajanja se dokaj kmalu pospravimo spat. Za malo dramo so pred tem poskrbele se xxl stonoge, ki so se vztrajno vracale v nase sobane. "Ne, ne, z nami pa ne boste spale!" In smo postavili sotor - za naju s Tanjo.Jutranja kava ob 5.36 nas je dovolj zbudila, da smo lahko krenili proti parku. Le se placilo vstopnine za nas in avto, pa se podamo na divjo avanturo, glede katere smo imeli velika pricakovanja. Levi in zirafe od blizu so ostali nasa skrita zelja. Seveda, kot ze tolikokrat doslej, tudi tokrat ni slo brez tezav. S to izjemo, da smo jih do sedaj vedno nekako resili, a Afriska logika je bila tokrat tudi za nas pretrda. Kenijska registrska tablica in kenijski sofer sta bila previsoka ovira. "Najemite tanzanijski avto ali pa ne smete noter", je rekla prijazna gospodicna na vhodu. Nismo se pustili. Zahtevalèi smo sefa in ga tudi dobili na telefon. Boris mu je z velkiko mero strpnosti razlagal, od kod smo, zakaj smo prisli in koliko km smo morali narediti do sem. Ni pomagalo. Odkrito jezni in prikrito razocarani smo park zapustili. Ah ta Africka posla...

Kristina

Skoraj vse, kar je videti, je bilo na cesti ob poti

Camp WC, ki to postane cez 14 dni...swiss time

Sefica za zelje

Nog nismo steli

Strela je izza hriba

Ugali capati...nekaj novega, Charles like. Z banano je fenomenalna.

Dan 2-nasmejani obrazi gorskega ljudstva

Kot je bilo dogovorjeno nas po zajtrku obišce v super truper Sunset resortu lokalni vodic, ki nas na rahlo vecjo vsoto od pricakovane odpelje na celodnevni treking po gorovju Ulguru. In vsota je vsekakor vredna vsega. Ko po najvecji mozni vrocini in sopari po poti vlece 6 muzungotov nas poucuje o rastju in ljudstvu Lunguru (gorskem plemenu/guru=gora), ki tu domuje. Za krvavi pot smo nagrajeni s hladnim tušem vodnih slapov, kjer se , predvsem Borix, vgnezdimo v vodne foteljcke in radostno nastavljamo vodni masazi. Lokalni pjancek in ljubitelj zelene substance nam za 3 paketke tanzanijskih cikcov proda jagode, maline in banane, s katerimi se zadovoljno bašemo ob vodnih bazenckih. V vasi se ustavimo pri bivši poglavarki, ki ji lokalna lastnica trgovine in frizerka vstavlja umetne lase in iz njih z neverjetno hitrostjo proizvaja tipicne afriške kitke.Tukaj vlada preprosta demokracija, vašcani si svojega poglavarja izvolijo za dobo 5 let, poleg tega pa vlada matriarhat in za razliko od Maasajev je pri ljudstvu Luguru zenska glavna. Otroci se z veseljem nastavljajo fotoaparatu in nekaj neopisljivega je videti te nasmejane obrazke, ko na sliki zagledajo sami sebe. Vecer zakljucimo z okusno in poceni vecerjo v mestu po priporocilu vodica Andrewa, sladkega malega Lugurca, ki nam pred odhodom naslednje jutro prinese še cudezna naravna zdravila proti malariji. Ni kaj, It was just perfect day!!!
Tanja

Morogoro z 2000m

Dolg sprehod navzgor

Vas iz nekega zornega kota

Nas kanon

Tus in masaza

Dada Kristina

K sefu vasi

Tihozitje

Da se tudi visje

Andrew in bivsa (10 let) poglavarka pri frizerki

Utrinek

Kontra

Sunset resort

The Boss - Krofek

Knjige so resna stvar...

Zenske so njegov staff

Sefica hladilnikov

S stola na stol - in the office

Nasmeh dneva, vsak dan...sefica sob

Sunset ob sunrise

nedelja, 27. december 2009

Morogoro na poti...ne v Dar el Salaam

Po delovnem bozicnem dnevu je naslednjega dne po 4ih km blata v soncu zasijala tudi urbana cesta. Dodoma do bankomata, ki se koncno ni izkazal, postanek le za malico ino kafe ter gorivo. Mesto ne preprica. Ob cesti vseskozi zivahno dogajanje, le da demokracija za vse (zivali in ljudi), kot v Etiopiji, v Tanzaniji ne velja. Opozorilo na hitre in "ko jaci, ta tlaci" voznike iz Nairobija se izkazuje vsak dan. Short rain season se je vsaj vceraj, na poti, ko smo zavoljo naliva postali, izkazala za short. Krasen lodge in nekaj navodil za oglede nas prisedla v Morogoro za dva dni...Celonocni dez je bil dober za plasenje muh in komarjev, dopoldan za ogled mesta, popoldan pa k plemenu v uro hoda oddaljeno vasico. Najnovesje z mesta...cesta po kateri smo vceraj se precili proti nasem cilju je danes neprevozna. Tiste proti Viktorijinem jezeru so neprevozne ze od Bozica dalje...je ze prav, ocitno je Cmok mrknil ravno ob pravem casu. Pregorena 1/6 zic od "reglerja" in nadaljnje ciscenje sveck did the job. Ob priliki (Novo leto zna biti postanek za tovrstno prepihavanje) bo tudi to reseno.

Twitter style:

- v klimatiziranem prostoru blogganje by me, no good
- gospoda preko na baridi in nato lokalna vecerja
- trznica v Morogoro je prima
- ju3 naokoli, ker danes prevec blatne poti za karkoli
- Charles gleda finale Tusker kupa in navija za Kenijo proti Tanzaniji
- novoletna cestitka je mislih in se je v celadi prevec razrasla za realizacijo, a voscimo simplier kasneje
- Mama, se 1x vse naj, naj za rojstni dan...pozdrav tut od "Cmok-a", ki ves, je poimenovan po tvojih vzhajanih...
- Ziga, tudi tebi
- Kovsca, enako
- Mislim, da tudi ata in teta Darinka nista uspela dobiti SMSov nekaj casa nazaj, vse naj, naj
...vsem, da bo najmanj tako, kot je meni :)

viaDodoma

fotka z blurrom (kenon)

Toisto naplavino je ponoci dolilo in cesta ni vec prevozna
(tudi nekaj lokalnega casopisja je ENG)

omenjane naplavine

Dokler ni zacel dez, je bilo leeepo

Bozicna zgodba

Dopoldan 24. decembra je bil, kot se spodobi, delaven. Premik iz Singide v Manyoni in iskanje prenocisca v vasi, ki je Lonely ne omenja, a kljub temu premore vsaj ducat lodgeov. Najdemo ravno pravega in na srecen prihod nazdravimo z pompe baridi (pivo hladno). Plan za naso praznicno vecerjo smo zadnje dni po malo dodelovali, vprasanje je bilo le se - orehova potica ali orehov strukelj. V najbolj domacem okolju, druzbi treh motorjev in nasega avta, na prostem, pod razprostrto tendo smo uredili improvizirano kuhinjo, ki se po svojem izgledu ni prav nic razlikovala od kuhinj domacinov. Sprva nic kaj praznicno vzdusje smo hitro spremenili z novoletno jelko (Kristi) in novoletnim pepelnikom (Grega). In na zadnje vecerjo...

Menu:
- predjed: suhe slive v prsutovih rjuhcah, hrustljavo popecenih na
domacem olivnem olju, fino narezana zeljnata solata z dodatkom domacega
cesna in kontrastnimi rdecimi fizolcki, za prilogo 2x vzhajani in rahlo
popeceni kvaseni capatki domisljijskih oblik

- glavna jed: polnicni kvaseni orehov strukelj, ki je hotel biti potica

- sladica: orehovi rogljicki, ki so nehote postali poticke

Slastnost vecerje dokazuje razmerje med njenim zauzitjem (5min) in pripravo, 1:24.