Gremo na vroče

Po dnevu brez vožnje in malo lenarjenja en malo več, gremo dalje proti Sudanu.Pokrajina tipična za te kraje, na levi puščava in gole skale na desni Nil obdan z zelenjem.Po reki pa ladjice od malih do tavlkih,ene prevažajo turiste ,ta druge pa dajejo vsagdanji kruh domačinom.Začuda imajo policaji danes dober dan jala jala pa kar šibamo nič čakanja. Bol se približujemo Asuanu bol postaja vroče,odpiramo zračnike na naših jaknah pa nič ne pomaga.Po dobrih 200 km pridemo do konca današnje poti,hitro dobimo pomoč in najdemo prenočišče. Malo prepozno za rihtanje vse dokumentacije,pa gremo rajš s feluko gledat sončni zahod. Skoraj brez vetra znajo tapravi mojstri prav lepo krmarit po reki.Baje se zdaj začne turistična sezona, tud reka polna raznih čolničkov eni tud na nafto je bol nobl.
Zvečer smo se dobl mr Ali Abouda, ki nam bo jutr pomago pri nabavi kart za trajekt in odjavi Egiptovskih tablic.Jutri sledi menjava gum,olja ,pregled in zategovanje vijakov...
V Sudanu nas čaka rebrasta vožnja, masažna terapija v negativnem smislu.
Joško

Proti Aswanu

Faluka gusar

Faluka tribe

Pejsaž

Kontrola v pekarni pred nakupom

viaSudan

Počasen dan v Aswanu. Borix leta za papirologijo iz ene čudne stavbe v drugo, z Joškotom pa še dokaj nerabljene gume menjava za prihajajočo je** v Sudanu. Krampi, da bo škripalo pod kolesi. Tudi 'afriško' olje in filter sta poštimana, sunset pa ob obali, na prav zasluženem pivu. In namesto, da bi se lotili nabave vode in obroka za na ladjo (eden je tako vključen), uleti novinar Voranc, da izmenjamo nadaljni rundi ob prijetni debati o tem, tistem in nekaj malega o onem. Nočka, ju3 se vkrcavamo. Belgijce, ki z dvema Land Roverjema, novejši je star 15let, srečamo na poti najverjetneje pohopsamo na ladji...

Belgijce pohopsamo pred ladjo, z malo podkupovanja spravimo vozila mimo brez prelaganja prtljage mimo carinkega rentgena in nadaljni 2 uri zabijemo čakajoč na človeka, ki bo pritisnil štempel na karnete...potem znamkica, pa vrsta pred pregledom potnih listov...
Fantje, ki se doslej izkažejo za fantastično družbo, jo mahajo iz Genta v Kaapstad. Afriko so načeli v Libiji. 7 mesecev je plan potovanja po 1em letu dela, potem ko so zaključili faks (3 inženirji strojništva, 1 inženir elektrotehnike in 1 inženir gradbeništva) in se preselili v skupno stanovanje v Gentu. Za bonus sta v ekipi še vseokolisveta potujoči Danec in Šved, ki planira do konca tja dol s kolesom. Prva kava in njihovo prvo razvijanje tende med avtomobiloma, ter nekaj prigrizka nas je zamotilo ob spoznavanju in čakanju v umetni senci za dobre 4 ure. Potem upload na ferry in nato selitev na do konca nafilano ladjo...hladilniki, blenderji, televizije, pečice, ... in množica ljudi v džalabejah. Edina motnja ob prijetnem večeru je bila, ko smo se morali umakniti z mesta čebričkanja, da so gospodje izpolnili svoj poklon Akhbar Alahu.
Noč nad kapitanovo kabino z brezhibnim pogledom na zvezde smo ohranili z nekaj prepričevanja njegovega osebja..."No smoke and no sex," mu obljubim...pa se nasmeje in fantom zapove nova pravila in smo zmenjeni.
Dobro ju3o v naslednjem postu.

Premontiravanje v Aswanu

Puščanje motorne krvi

Družba se kupčka

Kobacanje na ladjo je bila avantura brez primere v trajektnem poslu

Ladja polna kot najbolj polni tovornjaki tod naokoli, sede dovolj, leže premalo prostora

31 kapljic(e)

Kako pozdravit padec, enostavno, vzameš kapljice 31, namažeš koleno, pa se zbudiš zjutraj židane volje in pozabljene bolečine. Še včeraj, kak menjat prestave bil problem je. Treba se malo znajt, pa uporabit peto za prestavo dol, za gor pa po stari poti. Vse se odvija v pravi smeri, glih tapravi cajt, ko imamo nekaj cajta za malo lenarjenja. Današnji zajtrk združli kar s kosilom. Moje koleno rabi malo počitka, ni druge, ostat v hotelu, malo dremat in počivat. Ogled znamenitosti Luxorja pač ostane za nasledni obisk Egipta. En dan na potovanju, ko se nič ne dogaja,razen poležavanja. Borix in Grega sta odšla v dolino kraljev, kaj tam dogajalo sledi! Sledi Asuan, pripravit motorje, vožnja z ladjo, ej pol se pa začne Sudan!!!!!
Joško

Evo, včeraj smo Joškota dobro podelali, zdravnik prijazen (saj je lahko za 70 plačanih tojrotov), strokoven, rentgen na vsak način, nič zlomljeno, kar že vemo! Kakorkoli, slika lepo izpade. Danes Joško počiva koleno, midva z mr.G kulturni program v Dolini kraljev, Hačepsutin tempelj, Karnak. Impozantno!! Podkupiva garda s 30 funti(3,5eur), da posnameva notranjost grobnice za Joškota. Drugač smo preživeli dva lepa dneva v kampu, ki je lahko tudi hotel, za visokim zidom, kar v naši situaciji prav pride! Lepo nas popedenajo s hrano in pijačo, če bi šli ven, bi bilo mnogo, mnogo ceneje vendar, Joškotov kolen je pa le vreden počitka. Če kdo potuje v Luxor v lastni režiji, mogoče ni odveč naslov zapisati: www.rezeikycamp.com.eg
Imajo vse kar rabiš, tudi cene se da poglihat, čeprav je čist spodobna (7EUR/na osebo z zajtrkom). Tudi mister Mohamed, ki ga rabimo za rezervacijo ladje v Sudan, je prijatelj lastnika kampa/hotela in je slučajno v Luxorju in se pokaže v kampu, se reče: gora je prišla k Mohamedu, al kako že?
Lp vsem, Borix

Še pred izlazom na kulturni dan in mokrim (pivo on the house...we pay) slovesom od danes počivajočega Joškota sva z Borixom sklenila, da štant prodajalko poceni imitacij piramid iz Gize v starodavnem Luxorju - Hačepsut (cele zgodbe, kako smo si v sorodu pač ne bom spisal) pa res morava videti. In sva. In še prej pofočkala Dolino kraljev v hribih nad Luxorjem. Najs. Zelo verjetno najstarejši taxi v Luxorju (385459 km in števec ne dela kdovekakodolgoneveč) in njegov voznik sta bila danes razlog naših 0 prevoženih km. 2ič. Nadoknadimo že še. Zaranžirani za ju3šnje "spletkarjenje" na meji in dlje, še poslednji bye iz res prijetne luknje v Luxorju. Rokenrol.
moi

PS
Za Borixa...v taxiju debata od afriških vonjav in priporočilo na temo

Joškotov NEview čez dan (počival koleno in plaval med barvnimi niansami v sobi)

S kapsi smo po vseh checkpointih na "ti", Dolina kraljev - fotkanje strogo prepovedano...fotka 2gi policaj

Some culture, please

Tole dejansko izgleda zelo kulejše, kot v tem malem oku od kamere

Okoli skarabeja sva z Bx sprehodila 7x, kot "predpisano"...7 let sreče. Začenši kdaj?

Čuden dan

Vse idealka. Kavica ko shit, a packing&moving po planu. Borix vmes za dobro sol faše kvaliteten razir od pajka za vezanje po očesu. Je bilo kaj povedanega? Ustavljamo na pol ure za kapljico olajševalne tekočine. Sahare se na ravni cesti naveličaš za 3jim ovinkom. V kilometrih je to cca 200 km. Ne preseneča več. In potem, kot nevihta z jasnega. Ustavimo za drop v Borisovo oko, sredi naselbiničnice, kjer so vzredili verjetno edino lužo v celotni Sahari. In Joško, ki ustavlja na peščenem terenu kot zadnji in edini z gumami za konkreten asvalt, nabaše, ma ama direkt nanjo. Guma zabasana, kot bi nje utore flikal najbolj površen zidar. Padec mimo toka Joškovih misli
je zabetonirano neizbežen. Upam, da posledice ne. Noga je med padcem utrpela pošten zvin in ligament na notranji strani odtlej ne preneha spominjati na svoj obstoj. Skoraj celotno potovalno lekarno smo že spravili nanj, pa stvar ne jenja alarmirati. Po nadaljnjih 170k in nekaj neprilikah, z res blesavimi vozniki po mestu, sparkeđiramo ob bazenu campinga sredi Luxorja. Večerja u piko in še kaj drugega imajo ponuditi. Btw smo se z fluent spoken English šefom zmenili, da fixer za Aswansko ladjo pride ju3 v kemp, da zaranžiramo vse potrebno in prihranimo dan brezumnega letanja po Aswanu. In, ah, ja...taxi in zdravnik bo Joškotu kar danes povedal, kako globoka je bila tista blesava luža...Inšalah je ta moment edina blesarija, ki mi pade na pamet.

Ju3 v shopping za necessities in po Luxorju, sobota Aswan, morda update in potem za kak teden v blackout.

Hvala Barbari in Iztoku za special update iz Slovenije glede what to do. J&B zatem od zdravnika. Dec je rekel GO. Inšalah očitno ni tk švoh beseda.

Twitter: Z Borixom obremenjujeva šank in lokalni internet, Joško je za ziher nogo poslal na ogrevanje in predvsem v horizontalo...ob bazenu niti približno ni dovolj toplo za hvatanje boje.

Motorji smeje in čakajoč na ju3šnjo pavzo, potem na mini remont in uau, Sudan.

Verjetno edini v stilu "Bad boys" Will Smith

Čajajoč Godo...hkm, Borixa za vodo pred 300km puščave

Joško happy after good evening news

Še en danes. Ulala. Ju3o ob Nilu je bilo, kot pričakovano, a bolje. MuhAmed nam je pritisnil v drobiž še zajtrk ino kafe, kakor te dni rečemo čaju. Nowičke od g. Salaha v Asuanu so povsem OK. Trajekt v ponedeljek. Klinc pa taka uradna stran egiptovske pomorske družbe. Naredimo krog čez puščavo in pristanemo na hotelski travi za zgradbo v El Khargi. 25 funtov in nadaljnjih 60 za večerjo nas bodo obrali za ta luksuz. In prvič vino iz hotelske kleti. OK, hladilnika. Elektrika v sprejemnici in spanje pod palmami tudi ni za odpis. Edini gostje na trati zadaj pač spet Nepozabno. (kartic ne sprejemajo, da ne izzvenimo kot reklama). Green Dayi pa sekajo. 1ič na poti. ;) Za Belo puščavo žal ni časovnega intervala, a tolažba bo Luxor z dolino kraljev gotovo. Komaj čakamo Sudan. Neznani komentar (slovenski) z neta nas v Khartoumu že vabi na klic in ... pustimo se presenetiti. Za pravi začetek in feeling sipin je Borix danes prav lepo položil svojega Orixa in razmetali smno kar nekaj peska, da smo ju spravili z neutrjene peščene bankine nazaj na tarmak(c). Jože je medtem veselo telefonaril sredi 0 in 0ega. Ah, tehnika. Veselje in sranje obenem. Ali vice versa.

Twitter style:

JB del JBGja sanja miže, G pa spišoč tole tipkarijo...hm, ne vem, ni še sile. Sanjamo tudi z odprtimi očmi.

Borixov motor je po popravilu pri Tareku ko bok.

Moj đipsi je s5 staknil prehlad. Batine ne pomagajo, morda ga jutri natrem z antibiotiki.

Ju3anje pakiranje še optimiramo, spalnica je že ready v 10ih minutah.

Pranje maloštevilnega perila...inšalah.

Jutranja moč Beni Suefa

Sky painted by Picasso

Chalenging Picasso in pose

Pot je v desno - itak

Sipin na tone

By the rivers of Babylon

Prvotni plan, potem ko zgrešimo B&W desert je Hurgada na poti preko Sakkare in naprej ob Rdečem morju. Pa nas mrtva mesta - na pol dograjena hotelska naselja že od Sinaja dalje ne prepričajo v mimobeg. Pičimo po vzhodni obali Nila, računajoč, da bo vsaj prometa in kontrolnih točk, ki so tu pravilo brez izjeme, manj. Prvo smo zadeli. In posledično dan tudi. Ob kontrolnih točkah še zbiramo energijo za ponavljanje...Salaam...to Aswan...Long way inšalah... my licence...forty-nine...no? Thirty eight? Aha, forty nine, OK. Go? Sukran, bye, bye... (krajša verzija). Daljša vključi še potne liste, vozniško, ... Postanek na obvezni timski čaj v en glas sprovede idejo - spimo tu. Kaj lepšega ob sončnem zahodu in mehki travi na obrežju Nila. Motorje kar v hišo da spravimo? Ja, ja no problem, ti se dec. Eno paleto in pali čez stopnice. In za večerjo riba od tam spodaj. Uf, piči, dezinfekcija bo pa ob tovrstnih padalskih akcijah pač obsežnejša. In smo zgodili. Vse po vrsti, brez šparanja. In bajka, tista o reki Nil, kjer
plava krokodil ni povsem resnična...Stolov nismo postavili (za poznavavalce ;) )

Tchai Meta Classic, policijsko spremstvo je za sosednjo mizo

SunDowner

Gut moerning

Campsajt

Motori insajd, JB od JBG outside

PS
Borixova muzička...

Po kratkem predahu v štali

Za dobro jutro...piramide v jutranjem soncu. Ni švoh. Glede egipčanskega smisla za razdalje...Sfinga ni oddaljena 2km, a če nisi ziher, se ti zgodi še boljši razgled. Dobre so. Piramide. Slike ne povedo prav Veliko.
Po norem dnevu se je tako začel še eden. Po kopici naključij pristanemo v Beni Suefu, še enem mestu brez podnapisov, po nebroj oazičnih vasic in zrele koruze. Večidel nagnjena vožnja skozi Sakkaro, da v vratu na momente škripa in smo s5 v hotelu. 12€ za 3P sobo in 24h bar. S pazniki smo zdilali mirkanje motorjev (kar je itak njihov đob), šli na € večerjo pod balkon in s5 vadimo inšalah. Po NEplanu ugotavljamo, da je trajekt v Wadi Halfo 3 dni prej in net-info le mede časovni termin. Še sreča, da smo danes zgrešili odcep za Črno in Belo puščavo...še en neplaniran ovinek, ki smo si ga zaželeli.

PS...beri Pot doSlej

PPS:
Borix ravno uletel...sveže zraziran in sšišan, slika sledi.

Joškota je zmatrala poroka in ju3 vodi pot.

Moj đipsi (GPS) nas je pripeljal (OK tudi oznake ob cesti (še)) 5 km do mesta, potam obrnil sliko in želel, da mu sledimo 105 km v nasprotno smer. No ja. Aha, crknila lampa na brzinometru - že povedano? Sedaj pokojna tudi Akhmet - brzinometer in Šukram - števec kilometrov. In Habibi tudi - števec bencinkih kilokmetrov. Vse ostalo tipi - topi. Ko Alaah. Bencin pa 23,22 centov. L.

Poroka se je zavlekla tudi za nepovabljene ali zgodnje ju3o

Joško gleda 'drugo'

introducing: Borix eagle eye

pogled s 3jega štuka, kebab ino kafe za 136funtov

viaLuxor, preveč info kdaj nuja Aswan, baje že sobota.,..? ali
pokopališče na poti

El Qahira(štala v Kairu)

Še tretjič si obljubimo, da tokrat sploh ne v center Kaira. Slepo sledim Gizmotu, kaj pa lokalci vedo, že skoraj vidimo piramide. Pol pa zaštrika, promet v arabskem svetu itak zakompliciran, vozimo v petih kolonah, po cesti namenjeni za tri, močnejša hupa je seveda močnejša!Itak zadenemo strogi center, veter vleče puščavski pesek ravno na našo pot, vidi se malo naprej, kot do naslednjega avta. Moj motor začne spet štrajkati. Nobene prave volje nima, pa še iz riti se mu prav črno kadi. Najdemo piramide, pa so tik pred zaprtjem, pogled nanje pa v takem vremenu prav mizeren. Je treba pošraufat, samo kje? Veter vleče, praha na kile, pa delaj fergazer. Pa se pokaže Tarek, the Beduin. Go maj frends vid mi, aj hev plejs. A nam ostane kaj drugega?! Tristo metrov od piramid, zapeljemo dobesedno v štalo, kjer ima Tarek svojo čredo konj za turiste. Ugotovimo, da ena svečka ne dobi elektrike in vzrok je slaba povezava kabla in pokrova svečke. Uredimo. Motor dela bolje, ni pa to to. Treba razdreti še filter in uplinjač, toda kje? Tarek nas povabi k sebi domov, kjer bi lahko razdrli in kaj pojedli. Motor zvlečemo skozi vrata zelo ozkih dimenzij. Člani družine vseh generacij pomagajo po svojih močeh, včasih tudi preveč. Razdremo, počistimo, zamenjamo zračna filtra, sestavimo, mašina zadiha, jesss! Pol pa večerja v tretjem štuku, ni da ni, nilske ribe, zelenjava, riž, solata, zelo okusno! Tarek pove, da bi bilo bolje motorje spet spraviti v štalo, da je tam bolj varno, potem bi pa nekam šli, presenečenje. Ne pove kam. Uf, kaj pa zdaj? Po glavi rojijo raznorazni scenariji, ob vse bomo, pa še domov bo težko priti. Kje je naša zaupljivost?! Izbire nimamo, prepustimo se toku. Ne vem sicer po kakšnem ključu, vendar pristanemo na egiptovski poroki. Seveda ga vsi poznajo, Tarek se kiti z našo prisotnostjo, kar nam vliva več zaupanja. Ko pa z Joškotom sprejmeva povabilo na ples (sami dedci seveda, za kaj so že ženske?), zadeva preseže meje razumnega. Večjega veselja mu nisva mogla pripraviti, pa še na odru sva podžgala žurko. Težko opisljiv občutek! Ne veva pa še, kje je Gregatov prag plesljivosti? Tudi Tarek ni ravno plesni tip, samo da ima prijatelje od drugod in med tem pokadi kar lepo število džomb.
TAREK:
Dečko, nedoločljive starosti, na pogled absolutno NEzaupanja vreden (za naše razmere cigo najslabše vrste), ponosen Beduin, nepismen, brihten, dela s konji in kamelami (kar najbolje zna), ljubi puščavo, ki je njegov dom, denar mu ni tuj. Sanja druge ženske, sedanjo so mu določili starši, šel bi v Ameriko, zaslužil denar, potem...ko mu je težko gre v puščavo, sam!...
Na koncu se izkaže resnično zaupanja vreden možakar!! Kaj pa bi brez zaupanja?
MI:
Tudi nam se že ves čas dogajeju čudno fajn stvari. Pustimo, da nas pot pripelje tam , kamor nas hoče in na koncu vedno doživime res enkratne reči. Zato ne delamo več daljnosežnih načrtov...

Prespimo dobesedno v štali med njimi in konji, spanje je kratko, vendar sladko. Zjutraj nas prebodi normalni delovni vrvež v štali , krasen dan, še vetra ni. Tarek je dobro povožen, pa kaj, je pa le imel turiste, ki so hoteli z njim kaj poklepetati...

Kako najhitreje mimo Kaira...mhm, not our style, downtown seka

Menjava svečk, tema ob zgodnji uri, kemp na propadli terasi

Ahmet na skupni malici

Koliko imen...pred Tarekovo hišo

Ju3o po prespanju v 'štali' oz. štali (300m zračne od piramid)

Hvala, sestrica

Pričakovanje volnenih zoknov za Joškota v Portorožu ob Rdečem morju in ostalih dobrot, sploh
pa kava da nas prebudi, pol pa itak sledi: gremo se mal pelat. Meti in ostalim, ki ste
prispevali dobrote, hvala!
'Desnim krilom' zavili na za zdaj najlepšemu placu našega potepanja, k beduinu Jimiju, pika na i -
prelepa plaža v narodnem parku Ras Muhamed. Silom prilike prišli prepozno, vstopnina nič.

Nekak se nam dogaja, da zamujamo, ceste za ogled prazne, sprobali gume, enkratna pokrajina.
Končno našli vhod v naše prenočišče, čeprav smo tam že enkrat bli, sam ne naprej pravt.
Z malo Evropsko zasedbo z Alžirskim pridihom smo preživeli prijeten večer, riba na žaru...
Sprejeli kup informacij za naše potepanje po Egiptu, zdaj pa tuhtamo al malo L, al malo D pitanje je sad? Šotori so in šotori bodo, mi pa ne v njih, ker lepše spat je odzun.
Joško

Šejk brez šarma ali bolje Šarm pri Meti

Ribica pri beduinu pri slučajnem odvoju (beri: v nacionalnem parku)

Dobro ju3o je tudi drugačno...

...kot tudi jutranje kafe

Hvala

vsem in vsakomur posebej za lepe rojstnodnevne želje. Izpolnjujejo se od črke do črke, od minute do minute. Za RD želel potop v Egiptu in dobil 1xtno snorkljanje, plavanje nad mehurčki potapljačev, prekrasen koralni greben z ribami, ki se jim reče Matr kaka Riba, prima družbo iz Slovenije, ki v Dahabu (ne) surfajo in jim želimo vsaj en dan burje. Hvala Nadi za overnight crash in, če bereš, dokončaj antibiotik kuro in naj kašelj počasi vzame slovo.
Se beremo...

Twitter style: na blazinah, 2go kafe in postanje, potem se grejmo mal pelat. V prijetni družbi Mojce in Nataše (Dober tek!) chit chat. Z Zvonetom smo vzeli najkičasto slovo nad koralnim grebenom...nah, potem s5 ni bilo vetra...

FONKOL TU FRENDS

Dragi vsi, katerih vas ne bom poklical po telefonskih zvezah! Mišljeno je kot delček moje izpovedi, naj se porata, vsaj upam! Tole je moja pot, sicer z dvema modeloma, brez katerih pa bi si
tako pot praktično nezamišljal. Stvari so popedenane (do zdaj) na uber, težko si zamišljam bolje! Dogaja, dogaja, saj je težko opisat. Mrcina je težka, obvladljiva, z dobro mero rešpekta, težka pot šele prihaja, prepričan sem, da smo sposobni!! Kakorkoli, sporočam vam, da sem dobro, kaj dobro, premalo!, na določenih točkah tulim v čelado od veselja, ki igra v meni, zaradi spominov na vse vas, ki vas imam rad, pa vam tega nisem povedal, zaradi vsega kar so dogaja okoli mene in okoli nas, tudi solze so že pritekle, pa ne od žalosti!! Verjetno je tole spalo v meni do sedaj, zdaj je pa bil čas, da to naredim. Hvala vsem, ki ste mi prigovarjali in odgovarjali, verjetno mislili najbolje, VSI!
Rad vas mam vse, ko se snidemo, pa ktero rečemo!
P.S.Brez moje familije pa to definitivno ne bi bilo to!!!
Borix

VELKAM AFRIKA-KATASTROFA OD DAHABA!

Tablice napopane na tri načine, sonce že pošteno tolče, mi poštimane
egiptovske prometne in pičimo proti Dahabu. Gorovje pred nami visoko,
tko da tuhtamo, če sploh pridemo preko. Ej, pol pa pogled, da vzame dih
in že drvimo na obalo, kjer kičasto še naprej. Hotelček, po imenu BishBishi
postane naš dom, lahko bi še kakšen dan komot preživeli tukaj. Gazda Zvone
časti večerjo, v obliki 2.7 kg fenomenalne ribe, zjutraj pa akvarij od
Rdečega morja, rib vseh barv in oblik, korale, ježki, školjke, priporočamo
vsakomur, ki ni obseden od pretirane urejenosti...jutri dalje do Šarma, kjer
prevzamemo Dobrote in oddamo viške nepotrebne robe. Meta, hvala!
Borix

Joško refreshed v Rdečem

courtesy by Zvone

Kak nam je bilo hudo...naslednji dan (prevoženih 0.00 km) Snorklanje fantazija.

Mitaske gredo na pot. Hvala Zvone in ostali pomočniki za tole obutev.

Žreb gum, ker je en komplet izvenstandarden. Joško se bo vozil na širši zadnji pnevmatiki.

Gremo se potaplat

Iz Petre smo se odpeljali že v trdi temi. Pred tem smo keksali in mlekali beri večerja.
Prešvicani se spravimo na motorje, kar na višini 1700 en malo zebe. Ovinkasta cesta zahteva
polno koncentracijo, ko po 50 km pridemo do avtoceste si rahlo oddahnemo in lovimo trajekt
za Egipt. Papirologija gre hitro, na informacijah pa pojma nimajo gdaj pride.

Čakamo in čakamo in malo pred polnočjo nas spustijo na trajekt.Glih prav da okrasimo
Gregeja za njegov 32 rojstni.Spravimo se na polubo kjer hitro zakinkamo pač smo
preutrujeni za kako veselico.

Tablice presenečenje za registracijo, baje še samo v Egiptu velja to pravilo.Lepilni trak
in vezice pa porihtaš zadevo aja vsak 2 tablici zakaj ži. Turistični policist ki nam je
pomagal od pisarne do pisarne,kaj že to pomeni!!!!! Vsaj srečo smo imeli, ker smo bli edini
turisti drugače bi se lahko kar zavleklo.

Rojstnodnevna oprava (24h nonstop)

Zasluženih 3h in pol

Egiptovska tablica