Bozicna zgodba

Dopoldan 24. decembra je bil, kot se spodobi, delaven. Premik iz Singide v Manyoni in iskanje prenocisca v vasi, ki je Lonely ne omenja, a kljub temu premore vsaj ducat lodgeov. Najdemo ravno pravega in na srecen prihod nazdravimo z pompe baridi (pivo hladno). Plan za naso praznicno vecerjo smo zadnje dni po malo dodelovali, vprasanje je bilo le se - orehova potica ali orehov strukelj. V najbolj domacem okolju, druzbi treh motorjev in nasega avta, na prostem, pod razprostrto tendo smo uredili improvizirano kuhinjo, ki se po svojem izgledu ni prav nic razlikovala od kuhinj domacinov. Sprva nic kaj praznicno vzdusje smo hitro spremenili z novoletno jelko (Kristi) in novoletnim pepelnikom (Grega). In na zadnje vecerjo...

Menu:
- predjed: suhe slive v prsutovih rjuhcah, hrustljavo popecenih na
domacem olivnem olju, fino narezana zeljnata solata z dodatkom domacega
cesna in kontrastnimi rdecimi fizolcki, za prilogo 2x vzhajani in rahlo
popeceni kvaseni capatki domisljijskih oblik

- glavna jed: polnicni kvaseni orehov strukelj, ki je hotel biti potica

- sladica: orehovi rogljicki, ki so nehote postali poticke

Slastnost vecerje dokazuje razmerje med njenim zauzitjem (5min) in pripravo, 1:24.

Kristi trademark (hvala Turkovim z Dolenjske) za bunkice

platforma za drevo (jelka ne gre skozi havbo v skornje)

gori doli naokoli in blogspot

kaka in dada druzita moci

"Mami je rekla..."..."Sure?"

V prisilni(em) vrecki (jopicu) nema prava na glasanje

Making of...

S seboj nimamo komada benda Men at work

predjed Alenka in Kristi predjedi podlogo

Kuhana potica in sef nad (eva)

2AM

Naslednjega dne...calcone s prsutom...hej, je le Bozicni dan