Po flikanju gume smo koncno odrinli proti Dongoli, ura je ze nekaj cez poldne. Se pred nekaj leti je bil makadam, po asfaltu gre lazje in kar pridno nabiramo km. Prometa skoraj ni, srecamo nekaj tovornjakov in prav vsak poblenda v pozdrav. Sonce se spusca in zacnemo iskat plac za sotore in ga poiscemo v zavetrju hribcka nedalec od ceste. Sledi lep soncni zahod in priprava vecerje, makaroni z malo tega in onega. Jasno nebo in miljon zvezd na nebu pricara!!!!! En malo popricamo o tem in onem, ker smo pa tud en malo leni se odlocimo sotori ostanejo zapakirani. Po eni strani dobra ideja ker zjutraj ni treba zlozit po drugi pa spet dobra ker itak nic ne pomaga. Z vetrom pride pesek,jutranje odpeskavanje in hladno jutro. Kmalu po startu zavijemo s ceste v vas in iscemo pumpo, ter sledi prvo tankanje bencina iz kanistrov. Seveda se mora nekaj zgodit - srecanje z Belgijci. Po nekaj km vonje nas dohitijo in nadaljujemo pot proti Dongoli. Nekaj domacinov, ki jih srecamo ob cesti nam veselo pomaha v pozdrav. Dogovorimo se za skupno vecerjo, Borix predlaga gula in v lov za iskanje mesnice, tud uspesno. Gremo iskat plac in z nekaj srece pristanemo v osnovni soli. Seveda je so sola obzidana, motorje ni problema spravit skozi vrata,djipi pa za las. Nakar se vsi spravimo pripravit vecerjo. Zna se, Boris pripravi odlicen golas kolk se da v takih pogojih, tak da so Belgijci navduseni. Mi pa itak spet preleni, sotori ostanejo pospravljeni.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar