Tudi malarijo imajo v Afriki

So rekli, da ni taprave poti cez Afriko, ce ne staknes malarije. Ze res, da je nismo iskali, kar sama nas je poiskala, bolje receno mene je poiskala. Kar dobro sva se premetavala. Nekaj casa je ona mene tresla, pa nekaj casa jaz njo in sva ponovila vajo. Ko sem bil jaz na sceni je bilo v redu, obratno pac ne. Prvo tresenje sem pripisoval padcu na stopljenem asfaltu, pa ocitno ni bilo samo to. Bolela me je prav vsaka kost in misica, pa se mrzlica me je tresla. Ok bo ze, sem si rekel! Nato sem jo naslednji dan jaz premetaval s skakanjem na spagi z mosta in bilo je ok. Naslednji dan na raftingu je bilo skoraj do konca v redu, potem me je pa spet zacela premetavati. Precej nebogljeno se clovek pocuti, pa se nic ne ostane v tebi. JARovec vidi vse skupaj, me povprasa pa grdih sanjah prejsnjo noc in ugotovi teto malarijo. S pomocjo gospe farmacije se je lotimo na polno in naslednji dan ubozica podleze, jaz sem pa ponovno v sedlu!
Ima pa Sam iz Malawija zgodbo za otroke, ki gre nekako takole:
Malarija je tovornjak s sovraznimi, dobro izurjenimi vojaki, ki pridejo v telo in unicujejo vse pred seboj, predvsem dobre vojake. Skrijejo se v temnem gozdu, kjer jih nihce ne more najti. Zato se jih je treba lotiti z zvijaco. V gozdu je potrebno narediti poplavo(piti veliko vode), poslati nad sovraznika marince(antimalarik) in pokoncati sovraga!
Zaenkrat je to to in naj tako tudi ostane, ne zelimo je vec!!
P.S.
for details : viaKaapstad.blogspot.com