Ngorongoro...

...kraj, oznacen z "nujno" in ki ga nikakor ne smemo izpustiti. Ok, pa pejmo. Jutranja domaca kavica, potem se zbasemo v nas super avto in picimo. Dobre pol ure voznje in prispemo na najbolj pricakovani konec, osmo cudo sveta. In res je osmo cudo! Seveda ni šlo brez tezav - ze takoj na vhodu v krater, ki ga lahko obisces le s postenim doplacilom. Ampak v kraterju je bistvo, zato ga seveda nismo izpustili.Vojak na vhodu je imel vec kot ocitno slab dan in se je odlocil, da bo malo moril in tezil. Nekaj glasnih besed, prepricevanja, a na koncu se je vdal. Ker smo z motorji in smo sem prisli le zaradi tega parka... In, seveda, Tanzanija nam je noro vsec...Krater je velicasten. Pogled od zgoraj je tak, ko bi gledal sliko iz pastela. Blede barve - modre, zelene... Lepota se ob spustu v krater le potencira.Dvignemo streho nasega super avta in gremo... Na safari. Zivali le nekaj metrov od nas. Zebre, sloni, hypo, crni nosorog, levi, cela druzina, hijene, baby zebre, ptici - taki in onaki... Ni da ni. Vidimo 4 od the big 5, kar je kar dober izkupicek.Nekoliko razocaranja le zato, ker nismo videli zirafe. Jah, brez nje safari pac ni popoln. Ampak Afrika nam je ta dolg kar hitro odplacala. Po nekaj urah voznje, za konec se zadnji pogled na Ngorongoro od zgoraj. Nakljucno posejane ceste v kraterju so od tam le se blede rjave sledi, drevesa dobijo obrobo snezne beline, zivali pa so tam nekje, kamor jih pac postavijo nase misli...Izkusnja vredna vsakega dolarja! Kristi

Ngoro Ngoro

Josko in njegova kura

Za ocija in mami

Iscem leoparda...

Slikam leva

Daljnogled s spominsko kartico

Zirafa

Prehod za pesce od blizu

hippo

Krdelo idiotov - gnuji