Po lenarjenju v Kartumu, smo se le skobacali proti meji z Etiopijo.
Po vec kot enournem krozenju po Kartumu smo le nasli pot proti jugu,
ki se je izkazala za napacno. Nabasemo na cesto v izgradnji, ki je
mehka in super neprijetna za voznjo. Mene v mehkem pesku malo prpa,
prevrnem se, Grega vozi preblizu za mano, zato se zaleti v moj motor.
Njemu se povije balanca, meni pa polomi zadnji blatnik, tako da je sedaj
povezan s plasticnimi vezicami, kar zaenkrat funkcionira vec kot dobro.
Porihtamo in nadaljujemo, po kaksnih 30 km se izkaze, da je le nekaj km
stran krasen asfalt. Se enkrat srecamo JARovca-biciklista, za
katera mislimo, da ju srecujemo zadnjic. Kako se zmotimo, se ju bomo srecali!
Pridemo do Wad Madanija, kjer nabavimo krasno goveje
meso, kasneje peceno kot tapravi stejki na zaru v puscavi, ki nam se
enkrat nudi krasno prenocisce. Takorekoc sredi noci zvemo da gre Slovenija
naprej, za slavje preutrujeni, zato si obljubimo, da nadoknadimo v Etiopiji.
Tudi to se potem zgodi, ampak o tem v drugi zgodbi.
Borix
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar