Nazaj nekje omenjene Borixove sledi so dobile dvoje novih odtisov. Če vštejemo sestopanja in "pobiranje zajcev", pa je sledi cela kakofonija.
Veliki Javornik, najvišja točka Bohorskih hribov, je bila orientacijska točka, da smo naokoli iščoč primerne podlage za motorjevo novo obutev...povsem spodobne kramparice, našli obakrat nazaj do koče.
Bilo je....ulala. Prvo terensko vožnjo sva z Joškotom tako opravila z odliko. Takorekoč fankrastično.
Zgledi vlečejo ... Boris. A z Joškotom sva tu blato že ob(d)delala.
Ni komentarjev:
Objavite komentar