Po Borixovih stopinjah (a.k.a. sledeh)

Sobotne montirne telovadbe se počasi zaključujejo in zašmirane roke bodo kmalu obute v frišne rokowičke. Kot rečeno, je bila minula sobota dan na mestu.
Upalila sta brez pardona. Pridevnikov za zadovoljstvo se niti trudil ne bom iskati...hvala Bojanu za majstorije na motorjih.
Zadnjih 100m prešprintamo v kratkem: zavore in oblačenje v plastiko (motorju je to gotovo kot najudobnejša svilena havajska srajca brez gumbov). Jah, potem pa v omenjene stopinje, ki se pridno izrisujejo že v stotinjah kilometrov.

Mojster Bojan tiste, kar veličastne sobote, ko je simfonija zvenela povsem "neklasično"

Joško rofka po svoji delujoči armaturki

Zakaj je zvok mojega motorja še vedno najlepši pa ne vem ;)