Nekaj za nazaj

Kerga smo ze danes, mogoce 12 al tu neki in zdaj napisat nekaj za nazaj? Mast se za vceraj pojma nimam kaj se je dogajalo. Od Bar Darja do Adisa sma rabla 2 dneva z vmesnim postankom v Debre Marcosu, ni kaj posebnega razen tega da sma sla na burger. Voznja z motorjem po Etiopiji pa terja kar nekaj spretnosti pa ne mislim kak se vozi motor. Ampak kak se izognit nesreci z lokalci, ker res nic ne gledajo ko preckajo cesto. Cesta siroka za dvopasovnico ampak placa za voznjo je pa bore malo, v bistvu je bol podobna sprehajaliscu. Hodijo gor pa dol ,malo pomenijo pol pa hitro preko ceste pa nic gledat, ni cajta za to. Smo meli kar nekaj , ne vem kaj ampak ni blo nic. Ampak Etipija ti da nekaj posebnega in problemi na cesti so kar hitro pozabljeni.Se vedno 16. al 15. , gremo se pelat.

kvaziPanorama s 3100m nadmorske

2864m v Etiopiji

NO(L)with"L"...Noel (JARovec iz GB), Borix, Joško v...

Taitu Hotel...nekateri veste kje v Addisu to je

moja gusarja...Slovenija gre naprej...smo dojeli

Mini servizzio pri Wim's Holland Overland House v Addisu

2 fletni

O.K., ne bomo nalagali, ampak je blo lepo, ampak samo na pogled.
Gremo v druge vode , imam obcutek da imam nekaj dkg majn od zacetka potovanja. Vprasanje
zdaj je, kaj to pomeni? Beno, vsaka ti cast za tvoje motorsko znanje. 311 km grema na pumpo
in gamson tanka 16,5 samo , cmok pa 20! Glavno, da nekaj dnara prisparamo na Petrolu, ce
drugace ne gre, itak pa ga rabimo za polet.
Feder je montiran, Borix je po 10 dneh posta naredo celih 6 km po Adisu, mal so se mu roke
tresle, pa je rabo lokalno policijsko pomoc. Ceste zaprte kot za predsednika, baje se je
furo po mestu, mi pa itak ne vemo za kaj se gre. Po nekaj cajta smo spet skupaj z motorji,
nekaj mamo ze spet za popravit, postimamo in nabavimo vize za Kenijo.
Zdaj pa lovimo 16. totega mesca do Najrobija, pa se viza za Etiopijo nam kmalu potece, benti,
kaj pa zdaj! Bomo ze nekak porihtali, da bo stimalo, pa itak se vedno porihta tak kak more
bit.

Joskov twitter style:

- se malo pa pade 10000 km
- 60 dni potovanja, pol pa stejemo dolta
- naj bi bla avtocesta do Addisa, jok brate
- cesta do Marsabita ooo ???
- 10. in 15. pa zelo kratka, ni cajta

Tudi jug Tane je majkata

viaKaapstad pisano skupaj

Thx Marko&Leon

struga via Modri Nil

Slovenija v mislih

Roei, 1. Izraelec z bicikleto WorldRound

Neimpresivni Blue Nile falls...razliko do popolnosti odzira elektrarna

McDaily...mmm gud v dandanes english

kriz z Lalibele - bron v 900letni cerkvi na jezeru Tana.

Kokle Staff

Kokle PR

Bar Ghionn - Tana hotel under

900 letna knjiga na ovcji kozi

Generalni neplan zavoljo nevsecnosti s popravili le pridobiva na popravkih. Dolina OMO je
zagotovo odplavljena, kot tudi jezero Turkana na SZ Kenije. OK, ze videno, zatorej prevelike
skode ni. A v Etiopiji smo odkrili jezero Tana, ki je tako na severu, kot na jugu enkratni
relax. A lot. Priporocilo nasih kolesarjev, Marka in Leona, je nevede usekalo na plodna tla
in glede na
blizajoci se vikend, smisel, da rineva v Addis ne obeta. OK, produzetak. Uf! Borix sredi poti
proti Blue Nile falls, kamor se odpraviva z lokalnim busom in druzbo simpaticne Kempie, katere
delo locira vecidel v Maroku, sporoci, da pricakuje dobrodoslo poslanico zvecer. Vleti dobesedno.
viaKaapstad se zopet pise skupaj. Bahir Dar je mestece, povsem spodobnega pridiha in Lake Tana je
zagotovo jezero nasega potovanja. Doslej. Skoraj vsa popotniska druzba prenocuje tu in bar nedalec
stran, na pomolu, je zalega novih prijateljev iz Etiopije. Da zavoljo dela Jugoslovanov iz casa
neuvrscenih kolnejo "kot voznik na cesti" je le priboljsek za smeh. Sobota, kot pise v nasem
dnevniku, napaka 404, the page can not be found. Kulturna nedelja, z obiskom ene izmed nebroj
cerkva (900 letnica) in iztokom Modrega Nila koraka proti pečenem krompirju spred sobe. Fanta v
einkauf, moja malenkost na elektriki. Nedelja, muzika brez vlakovnega ritma (klasicni etiopski
background tradicionalne glasbe) in se en perfekten dan. Decko iz omenjanega bara
dopolnjuje 18ico in ju3 via pici proti Addisu. Pozni, a bo ze. Insalah? Mah, se ze potrudimo,
da motorji dobijo dozo popravila pred vletom deklet 16ega.

Twitter style 6.12.2009:
- 9686 prevozenih kilometrov oz. ce je v povprecju motor tezak 340kg...3293240 prevozenih kgkm (3293kK gm)
- nosilci insalah zdrzijo do Nairobija
- v cast oslom, na katerih hrbtov se obraca kmetijstvo etiopije, nase Yamahe, z menjalnim
tecajem 1:34,5 vozijo z dvema Dp (Donkey power)
- ATM aka bankomat aka vednopraznamasinazaneedmoney ju3 morda pljune vsaj za racun hotela v 3eh dneh...30EUR
- 900 let stara bukla res izgleda stara, a le 379 let
- Borixova naj odlocitev...fly in Bahir Dar
- ju3 mopki via Addis, 2 dni, potem hard work po najboljsi avtocesti do Nairobija...Karo tribe, later
- Ministry of foreign affairs ju3 pritisne stempl na Orixov suspension. Maybe.
- Belgijci v OMO in ze nekaj casa posedujemo vizo in garantno pismo za Gent. Thx guys.
- Kisses to Lallibela

7.12.2009
- po 311km krasne voznje...kitajski asvalt je se svez in pekinezerji podtalno mocno spreminjajo
(tlakujejo) prihodnost Etiopije...na pol poti proti Adisu - Debre Marcos.

Grega

WTF - World Tennis Friendshit

via Taxi

Taxi service

taxi btw stories, deklica na operacijo srca

Borix view Debre Damo

Boris maker & a friend from Polska

Ashanafi wajf homemade

abuse, no use

66% vremena na sliki

2 dnevni cmocki

Debre Tabor kompanija

zadnja bremza no more

new brake

btw, to je blo easy

14 dni Etiopije in 7-13 dni do praznikov s kravato

Ju3o, namenjeno odhodu iz, za mimoidoce pozabljenega mesta, Debre Tabor, se sprevrze
v "podaljsani vikend". Sklicujoc se na pozni prihod v mesto, ju3anje spoznanje, da je
kolateralna skoda na motorjih vecja kot pricakovano, rezultira, da popravilo, kot se za
gre, zahteva dodaten dan v mestecu. In se lotimo. Lokalcev, tudi polanglesko govorecih
ne manjka in nasvet za najboljsega varilca ne izostane. Na drugem koncu mesta, v "garage",
odvijejo zvito stopalko zadnje zavore, ki od montaze dalje deluje bolje kot doslej. Glihanje
na 100birr, polovicko, se mi zdi uspesno. Dan jemlje sapo in zamena za pomoc pri montazi
samooklicanega pomocnika, je pisanje pisma njegovi pen-frendici iz Avstrije. Mesto brez
turistov in celodnevna dneva henganja z lokalci so spet fantasticna izkusnja iz Etiopije.
Brez pretirane sentimentalnosti, zadnji dnevi, kot poprejsnji, nagibajo tehnico v smer,
da je Etiopija zavoljo prijaznosti, medsebojne pomoci med ljudmi, narave in vsesplosnega ugodnega
pocutja, trenutno drzava nasega potovanja. Izmenjava vsehmogocih naslovov bo prinesla
kaj si ga ves, a prijateljki pozdravi po etiopsko (mehka roka in trk z rameni, za dobre
znance dva trka, kdaj tudi poljub roke) delujejo pristno, kot nasmehi otrok ob cesti. "Stoneage",
kot imenujem kamenjanje pastirckov mimobezecih popotnikov so doba, ki za nas, ne obstaja. Nasa
biciklista Marko&Leon, George&Co lani in Roei, prvi Izraelec na poti s kolesom okoli sveta,
so temu fenomenu v Etiopiji neubezali. A, po danasnjem prihodu na jug jezera Tene, v Bahir Dar,
je zame obcutek se popolnejsi. OK, varjenje kaze prve znake slabega dela in dobra cesta do Addisa menda
pripomore k zdrzanju materiala do tam. Trenutno on the bank of the lake in pase
kupcati vtise iz celade in vobce. I feel Ethiopya!

- SMS Borixu: "Matr je fajn!"...uleteli response: "Mars!", s stresico
- Belgijci in Roei so v Addisu
- Od Toma, Kanadcana, je menda kaksen povedal stavek ze "via"
- US teacher, no name, nama je sprovajdala info whatabout around Bahir, ju3 vsekakor Blue Nile falls
(8birr za 1,3h voznje tjakaj)
- nedelja plan Addis, ponedeljek popravek neuspelega varjenja in deal o kako naprej...verjetneje kar
skip OMO in lovimo 15.12. nasega stetja Nairobi. Zakaj ze?

Grega

Afriski pastel

cmok zeli na lepo cesto

kvaziPanorama

NoStoneKids

naslov: Shocks from hell

Nekaj km asfalta, pol pa! Ze spet sma imela informacije cesta v redu, ni blema za voznjo.
Pol se pa je zacelo, cesta v izgradnji, obvoznice za vsakim ovinkom, razmocene ceste
pa terjajo roke na prezi. Ej, plan je bil, danes pridema v Bahir Dar. 300k i nesto, boma ze
naredla. Ja, pa ne bo slo tak zlahka. Cmok 1. zapelje malo s ceste, malo po svoje, hoce na
pravo cesto. Meni nekak uspe prevozit, mast, si mislim, kaki frajer, lani se pojma nisem mel
kak se vozi po asfaltu. Grema dalje pa postaja vedno bol ........ . Cmok gre se 2. po svoje,
zvije stopalko zadne bremze, oj, kaj pa zdaj! Grema se malo mehanika, rocka gre stran pol
pa brez zadne bremze. Zdaj pa mama res zadost vsega, nic vec po obvoznicah, grema kar na
glavno cesto. Malo nas cudno gledajo kaj se grema, ni druge, ce hocema se kam pridet dans.
Z lokalnim serifom se zmenima, da lahko vozima po bodoci avtocesti.
Kar posteno utrujena pridema do Debre Tabora, zadost je za danes. Blatna, zejna,lacna, pa se
kaj bi se naslo, poiscema hotel in si cestitama za danasno voznjo. Kaki so pa nosilci
kovckov pa je ze druga zgodba!!!

Joško

cerkev st.9

Doktorat opravljen...desno tarmac

Josko&nenosni nosilec

Lalibela family...33procentov

Marta in pink

turning into nosilec back

vialalibela

Lalibela, le 1 dan

Zaenkrat še v upanju, da v Kenijo uletimo čez dolino Omo, te dni izgublja
realno podlago. Dež tam doli in tudi v Lalibeli ga ne šparajo, temu močno prikimava.
Po nastanitvi v Kemden hotelu, kjer smo v dveh dneh postali prava kompanija,
Joško najde prvega padlega borca z dizertacije po offroadu (luk foto). In ko zvečer
s fanti razpredamo o tistem, uletijo eni prav simpatični čudaki. Naglas je
že pravi, še en "jeb%&@$" vmes, pa smo Slovenci pofočkani. Janin Klemenčič s klapo jo mahajo
povprek Etiopije letos in 20.3.2002 se beleži v lokalnem koledarju. Skupno ju3anje kafe in
lep spomin na dvojino, potem gremo z lokalnim vodičem (vse ostale vseznalce tu policija nič kaj
od oči pobaše v zapor) do najboljšega edinega mojstra varilca. Operacija uspela, sledi kulturni dan.
Cerkvice so res nekaj posebnega, a čar še vedno pritisnejo ljudje s pesmijo in ploskanjem v
dotičnem ambientu. Kako prišparati za vstopnino, ki je v letu narasla za 200%...se da.
Popoldansko učenje in pomoč pri domači nalogi natakarju, po kosilu, v filiali našega hotela in bodi
dovolj do zvečer.
Misija izvedljivo: posnetek in pismo za brata, ki živi v JAR (Kaapstad) od njegove družine.
Zgodba predolga za opis, a če si predstavljate hrepenenje po boljšem življenju in stremeti
za tem od 14ega leta dalje, ter v nadaljnjih 12 letih skozi svašta le prilezti do JARa in končno
tudi uspeti v sanjah...in nenazadnje kako o sebi sporočiti staršem, kjer poštne številke ne obstajajo.
Danes pošta tudi v Lalibeli vsaj je.

Grega

Debre Damo na striku

izhod v zadnji tretjini slike

konjska in kravja moc

neobstojeca pot za PH

ovinki za gust

ride

together again in Gonder

via Kaapstad s presledkom!

Potem, ko je Orix odpovedal poslušnost, se viaKaapstad do nadaljnjega piše via Kaapstad.
Z Joškotom jo po planirani poti drgneva dalje, le datumski približki tudi približkom več
ne ustrezajo. Etiopija je velika in kot že poprej dognano, lokalne informacije o cestah
veljajo kot slovenska vremenska napoved. Sicer je pa sanjsko. "Ride" na nevemkatero potenco
in okolica, da bi za vsakim ovinkom postal za fotko. Po Wikru, kjer Borix s svojo karavano
navsezgodaj preseneti
za jutranjo "buno" in zatem dnevno dozo 300k pristaneva pri odcepu za Lalibelo. Mesto za pozabo,
a zjutraj tankava full, brez pregovarjanja. Do sem je zaradi velike fešte v Aksumu in poznanstev
taksistov s črpalkarji vsak liter vreden svojega oltarja.
105 km. Mala malica, cesta je baje en sam kitajski asvalt. 35km...teza potrjena. Nadaljnih 70..hkm,
dečko iz 4WD, ki je ravno odvijal na pot, je rekel, da je cesta nova. Tudi T4A (tracks4africa),
GPS karta
kaže, da je tod možno priti. Res je. Vsled vsemu skupaj spišem le, da sva dr. Jože in dr. Grega,
PHD iz terenske vožnje opravila z odliko. In da cesta v deževnem obdobju ni prevozna...
Afrikan roads, knock, knock.

Grega

Se nekaj slikic s poti

Koncno nasel spodoben internet v Ras hotelu! Dekleti moji, se spomnita?
Danes koncno prihaja moj amortizer, ze komaj cakam, da spet zaropota motor.

Najbolj sveze informacije o ekipi so naslednji: prenocujeta v Bahir Darju-STOP

Ziva in zdrava-STOP. Polomljeni nosilci posvasani-STOP. Jutri na pot-STOP.

Sam imam ze poln kufer svaljkanje po Addisu. Saj mi ni nic hudega, se Belgijci

so uleteli, ampak to ni to!!!!! Kje stanujem mi je nerodno povedati, tko je nobel.

Se kar krivega pocutim....sej bo....

Evo oblubljene slikce:

ocitno ne bo slo, bom Kristi poslal via mail

Vse lepo enkrat mine ali , vedno so nova obzorja!

Zgodilo se je tisto, kar si na taki poti najmanj zelis, vendar se menda zgodi slej ko prej! Vsaj tako so govorili izkuseni, od sedaj naprej tudi mi! Po Gonderju smo le izkusili prave radosti gorskih cest. Pokrajina
ponuja prekrasne poglede, pa kaj ko je treba gledati ”pod noge”! Samo trenutek nepazljivosti je bil potrben, pa je bila ena luknja prevelika za moj amortizer. Neusmiljeno je zaropotalo in za nekaj casa je bilo konec motoriranja zame. Crknil je amortizer, kot ze marsikateri na taksni in verjetno tudi na tej poti. Saj amortizer se vedno dela, samo povezave z nihajko nima, se je enostavno zlomila. Ne gre vec naprej! Ni bilo potrebno vec kot 10(deset) minut, ze smo bili dogovorjeni za prevoz. Poceni res ne bo, saj je do Addisa 1300km, ki je ena redkih destinacij tudi za DHL. Nic, na pot bo treba! V Axumu se se enkrat srecam z ekipo, vecer zakljucimo spet v zanimivi druzbi popotnikov, prespimo v simpaticnem, poceni hotelu, zjutraj pa zgodaj na pot. Mini bus postane najboljse prevozno sredstvo tistega tenutka in se naslednjih stirih dni. Ja, stiri dni je trajala pot do Addisa, vendar sem dozivel severno Etiopijo iz druge perspektive. Voznik Ashanafi( v aramejscini pomeni prvi –vodilni), skrbi zame in motor kot za zaklad. Pa saj tudi je, pa zame tudi! Med voznjo sprejema tudi druge potnike, saj dodaten zaluzek ni odvec. Tako spoznavam njega in potnike, ki se menjavajo iz kraja v kraj. Prvi obcutki o Etiopcih se potrdijo in se potencirajo! Krasni ljudje, prijazni, gostoljubni, topli, nezni, ene slabe izkusnje doslej. Na poti gremo po sveto voda iz samostana Dobre Damo, na katerga se lahko samo spleza po vrvi, kakih 20 m visoko. ”V Adigradu je pa moja druzina, bi sel z mano, da jih spoznas?”, me sprasuje. Ja seveda, gremo! Ze 14 dni ni bil doma, mora delati, saj bi rad kupil ”novi” avto, ta je ze dobro uhojen in starejsi kot vsaka najstnica! Lepo urejeno hiso ima ta model, cutiti je podjetnost in vizijo, kaj hoce. Ima zeno, ki pripravi enkratno indziro, pa kavo po predpisih, sinova skaceta na besedo, cutiti je red in pogledi svigajo med njima. Vesela sta snidenja. Pogleduje na uro, naprej bo treba. Pomislim, saj sem vendar jaz narocnik fure! “Ashanafi, a bi nocoj prespal doma?”ga vprasam.
Zaiskri se mu v oceh:”Kaj, a res, se ne mudi, je res mozno?” Seveda potrdim, takrat skoci do mene, me zacne objemati in se zahvaljevati. Zeni pa:”Daj, zahvali se farindziju!”, ko dojame, kaj se dogaja, se tudi njej zasvetijo oci in se zacne tudi ona zahvaljevati.


OCVIREK:
Tisto noc je bil morda spocet verjetno edini Boris v Etiopiji. Tako me obvesti Ashanafi da bo ime otroku, ce bo...

Ob vsaki priloznosti mi pove kako dober clovek sem, pa saj vem kako je, ce zi dolgo casa od doma.
Med potjo spoznavam ”sofersko” kulinariko, pijaco, buno-kavo, zijam naokoli in pogresam voznjo z motorjem. Zvecer zmatran ko vol, samo jaz od sedenja v kombiju, padem v posteljo in zaspim do zore, ko je treba naprej. In tako do Addisa, kjer se ponovi gostoljubna scena pri druzini zenine sestre. Motor je seveda ves cas na varnem in ne predstavljam si, kako bi prepeljal motor v Addis na kamionu-kamionih, kar bi bilo bistveno ceneje. Ali pa tudi ne?! Na koncu se izkaze, ko se vedno doslej, da je ze moralo tako biti! Insalah?! Trenutno sem pri Tue Nilsen-u, ki je gostoljubno odstopil garazo in depandanso, dokler ne popravim motor. Amortizer prihaja in ekipa tudi, pogresam ju!

Boris