viaKaapstad: Tanzanija

Prikaz objav z oznako Tanzanija. Pokaži vse objave

petek, 8. januar 2010

Isimila Stone age in Kitulu drama

Naravna dediscina v Tanzaniji je kar bogata in trudili smo se, da bi je v oko ujeli vsaj del. Presenetljivo zelena pokrajina z vsemi svojimi lepotami in posebnostmi je poskrbela, da so dolge ure v avtu minevale hitreje. Ceprav znajo biti vecurne voznje naporne in dolgocasne, nikoli, nikoli ni bilo tako. Ce ne drugega, je bilo ob cesti vedno nekaj ljudi, ki so se vzeli od bogsigavedi kod in poceli bogsigavedi kaj - tam za cesto. Oni so mahali in mi smo jim mahali nazaj... Nepopisno!
Tudi na novega leta dan smo se odlocili, da si malo ogledamo okolico Iringe. Kar nekaj stvari ponuja in odlocili smo se, da si gremo najprej pogledati Stoneage site in potem se kaj, ce bo cas. GPS nas skoraj brez tezav pripelje na pravo lokacijo. Nismo sami. Ocitno je tu se nekaj belcev prezivelo novo leto. Vodic je prisel kar sam od sebe in nas odpeljal v to majhno dolinico, najlepse najdisce te vrste na svetu, kjer iz tal vztajajo vitki velikani in govorijo tisoce let staro zgodbe o tem, kdo in kaj so. Po dnu dolinice tece tudi reka in okoli velikanov dela meandre. Ker so tla iz finega peska, sem in tja nastane tudi kak "zivi pesek". Boris ze ve, kaksna je njegova moc...
Nekaj dni kasneje, ko uzivamo pravi luksuz sicer nevarne Mbeye, smo se podali na se eno avanturo. Ker v Mikumi nismo smeli in verjetno bi nas podobna usoda doletela v Rhuana national park, smo se odlocili, da gremo pogledat Kitulu park, ki je malo drugacen, predvsem pa avto ne more biti ovira, ker gres lahko v park tudi pes.
Dobri 2 uri precej zoprne voznje po makedamu, da smo komaj nasli vas, kjer je vstop v park, pri tem pa sploh nismo opazili, da smo se skozi park ze peljali in da so bile njegove najvecje posebnosti - orhideje, vec kot 50 vrst - prav okoli nas!
Ko smo nekako nasli blagajno, smo doziveli prvi sok. Pricakovana vstopnina 20-ih USD se je hitro povecala za vstopnino za avto, soferja in vodica. In enkrat vmes so se od nekod vzeli se crni oblaki, za katere smo se sedaj ze naucili, kaj pomenijo. Mogoce bi pa raje sli domov, v dezju sprehod tako ni mozen in spet malo prihranimo. Tistih nekaj travniskih orhidej bomo pa ze sproti pogledali. A se niso dali. Cez park ste se peljali in morate placati vstopnino. Spet se niso dali... Pregovarjanje, razlaganje, dopovedovanje. Vse je bil bob ob steno. Ceprav nismo vedeli, da smo v parku in se nismo nikjer ustavili, kaj sele da bi videli orhideje... Mah, brezveze, ker se ne da nicesat dopovedati. Zmenimo se za 130 USD za vse skupaj. Placamo (130 X po 1 USD) in gremo!
Ponovno razocarani smo sli, ampak s papirjem v roki, da se lahko sprehajamo naokoli 24 ur... Tako smo se v parku ustavili in kar sami iskali orhideje. Vso stvar smo si sicer popolnoma drugace predstavljali - bolj kot ta velike orhideje, ki doma rastejo v loncih, v resnici pa so to travniske cvetice, nic posebno velike, a vseeno lepe. Jih je pa res ogromno in sicer dolgocasen zeleni travnik z njimi postane cudezna preproga barv...

Neuspesno

1.1.2010

Slovenian tribe (to vpisujemo pod "tribe" v formular)

Scorpio

Zivi pesek ali quick sand deluje, tudi v kvazi fotomontazi, ki to ni

Nacionalni park

Afriska cupa

2ga najlepsa

NOVOLETNA KOZA ALI, SO SPLOH PRAZNIKI BREZ KOLIN?

Je ze tako naneslo, da smo nabasali na kraj, kjer je vse mogoce! Iringa je bil pravi kraj za zganjanje tovrstnih vragolij. Po iskanju kampa po priporocilu ugotovimo, da nas pravi plac caka samo preko ceste. Priporocila se izkazejo, da bodo predraga in predalec, pa se v takem vremenu?! Za dzabatelo dobimo prenocisce v centru, kuhamo lahko sami, pa se kozo lahko priskrbijo. Ni bilo treba dvakrat pomisliti, ze smo v dvoposteljnih sobah za tri! Lastnik, John po imenu, zagotovi, da koza s kolinami vred ni nikakrsen problem, celo bonus je lahko, kar se naposled tudi izkaze. O ubogi kozi ne bi veliko, saj bo kak foto vmes ze pricaral njeno pocutje, nase je bilo vsaj ob ognju prav preserno. Naj vseeno omenim, da koza ni prezivela, da je nastalo tudi nekaj krvavic, nyamachoma pa je bila izvrstna, se Charles je dobil toletno zadovoljstvo ob dogodku. "Ponovoletna" zabava se je "izrodila" v ponovoletno britje in strizenje, kar tudi pripomore k zmanjsevanju stroskov (za sampon bomo pa le prisparali). Novo leto je tu in mi z njim, koze vec ni, vsi zadovoljni si vsak dan posebej zaklicemo "SRECNO KEKEC"!

John in 1

Nyamachomanje

Krvavicenje

Silvestrska vecerja s staff

In mi...

SNL

Spodnja...

Zgornja...

četrtek, 31. december 2009

SNL

SNL kartica

Voscilo

Twitter style:
- v Novem letu zagotovo za zacetek razdrem "frgazer" in nadaljevanje poti, upam, BP
- koza z busom iz okoliske vasi prihaja na koline
- Alenka kozi zadnji sprehod
- po spletu okoliscin pristali v lodge-u za sanje. Spet. Iringa.
- fanta na trznici, dekleta ravno z neta, pranje motoristicnih hlac v teku (neeeded)6
- uzivajte...

ANTIMALARIK-precej resna zadeva je to!

Kljub uporabi vseh moznih nacinov preganjanja komarjev, nas le ti nikakor nocejo pustiti pri miru. Tudi mokro vreme pripomore k vecanju njihovega stevila, piki so neizbezni. Popikali so nas na 500 mnv, kar opravicuje naso skrb, da je kaksen med njimi le bil malaricen. Andrew, vodic v Morogoro, nas oskrbi z informacijami in materijalom za pripravo antimalaricnega caja. V Afriki obstaja 7 (sedem) razlicnih rastlin, ki zdravijo in preprecujejo malarijo. Iz vec dokaj zanesljivih virov smo pridobili informacije o uporabnosti in zanesljivosti caja. Potrebno je pripraviti caj iz vsaj ene rastline in ga popiti na dusek dvakrat na dan. Zadeva je grenka u uber in deluje zaenkrat na urejanje prebave, pa vendar, verjamemo v uspesnost delovanja. Grenkobo pricarajo fotografije. Se ena info ni za stran! Komarke ne odletijo dlje kot 400 m od vode, kako visoko nad morjem so nevarne, je stvar diskusije.

Kako se naredijo RES mocne vrvi iz Agave, by Andrew

Neem tree, antimalarik

Josko Neem

Kaksen se ti zdi?

So, what you think?

Kaksen se ti zdi?

WC, ki to ni in Mikumi drama

Morogoro smo kar tezko zapustili, a dnevi se neusmiljeno sestevajo in mi bi radi se vec Afrike. Poslovimo se od nasih prijateljev (Krofek & co.) in se odpravimo po gavni cesti naprej do Mikumi villagea z istoimenskim nacionalnim parkom. Park prihranimo za jutri, za okus le voznja po cesti skozenj. Tabla pred vhodom v park nas opozori, da se ob cesti ni pametno ustavljati, saj se ob njej sprehajajo divje izvali. In res smo jih srecali nekaj: slone (tudi en baby sloncek), antilope, divjo svinjo, zirafe in se kaj... Jutri se nadejamo se levov, ki tu bojda pridejo prav do avtomobilov. Ampak jutri!Odpeljemo se do vasi Mikumi, kjer nas nekje caka zatocisce. Vas premore dva kampa, prvi je zaseden, drugi predrag. Zavoljo grdih oblakov in napovedanega mocnega dezja se odlocimo za lodge, a si ob mamljivi ponudbi svicarja brez pregovarjanja premislimo.Joseph je svicar in tu zivi ze 8 let. V tem casu mu je uspelo zgraditi za te razmere nadstandardni lodge, v ravnici zadaj pa nacrtuje se kamp. Tam lahko brezplacno prenocimo. Tekoce vode ni, wc v restavraciji. Edina voda, ki se obeta, je napovedano dezevje, za katerega upamo, da bo tokrat morda zgresilo ta koscek zemlje, kjer smo se dokaj udobno namestili. Seveda se to ni zgodilo. Se preden smo od prli drugo steklenico pompeja je lilo kot iz skafa. Zatekli smo se v zidano hisko, kjer bodo nekoc sanitarije Josephovega kampa in izkoristili vsak koscek suhe povrsine, da smo si skuhali vecerjo. Na Alenkino zeljo pastafizol in na mojo zeljnata solata s fizolom. Ja, se dobro, da spimo na odprtem!Zavoljo zgodnjega vstajanja se dokaj kmalu pospravimo spat. Za malo dramo so pred tem poskrbele se xxl stonoge, ki so se vztrajno vracale v nase sobane. "Ne, ne, z nami pa ne boste spale!" In smo postavili sotor - za naju s Tanjo.Jutranja kava ob 5.36 nas je dovolj zbudila, da smo lahko krenili proti parku. Le se placilo vstopnine za nas in avto, pa se podamo na divjo avanturo, glede katere smo imeli velika pricakovanja. Levi in zirafe od blizu so ostali nasa skrita zelja. Seveda, kot ze tolikokrat doslej, tudi tokrat ni slo brez tezav. S to izjemo, da smo jih do sedaj vedno nekako resili, a Afriska logika je bila tokrat tudi za nas pretrda. Kenijska registrska tablica in kenijski sofer sta bila previsoka ovira. "Najemite tanzanijski avto ali pa ne smete noter", je rekla prijazna gospodicna na vhodu. Nismo se pustili. Zahtevalèi smo sefa in ga tudi dobili na telefon. Boris mu je z velkiko mero strpnosti razlagal, od kod smo, zakaj smo prisli in koliko km smo morali narediti do sem. Ni pomagalo. Odkrito jezni in prikrito razocarani smo park zapustili. Ah ta Africka posla...

Kristina

Skoraj vse, kar je videti, je bilo na cesti ob poti

Camp WC, ki to postane cez 14 dni...swiss time

Sefica za zelje

Nog nismo steli

Strela je izza hriba

Ugali capati...nekaj novega, Charles like. Z banano je fenomenalna.

Dan 2-nasmejani obrazi gorskega ljudstva

Kot je bilo dogovorjeno nas po zajtrku obišce v super truper Sunset resortu lokalni vodic, ki nas na rahlo vecjo vsoto od pricakovane odpelje na celodnevni treking po gorovju Ulguru. In vsota je vsekakor vredna vsega. Ko po najvecji mozni vrocini in sopari po poti vlece 6 muzungotov nas poucuje o rastju in ljudstvu Lunguru (gorskem plemenu/guru=gora), ki tu domuje. Za krvavi pot smo nagrajeni s hladnim tušem vodnih slapov, kjer se , predvsem Borix, vgnezdimo v vodne foteljcke in radostno nastavljamo vodni masazi. Lokalni pjancek in ljubitelj zelene substance nam za 3 paketke tanzanijskih cikcov proda jagode, maline in banane, s katerimi se zadovoljno bašemo ob vodnih bazenckih. V vasi se ustavimo pri bivši poglavarki, ki ji lokalna lastnica trgovine in frizerka vstavlja umetne lase in iz njih z neverjetno hitrostjo proizvaja tipicne afriške kitke.Tukaj vlada preprosta demokracija, vašcani si svojega poglavarja izvolijo za dobo 5 let, poleg tega pa vlada matriarhat in za razliko od Maasajev je pri ljudstvu Luguru zenska glavna. Otroci se z veseljem nastavljajo fotoaparatu in nekaj neopisljivega je videti te nasmejane obrazke, ko na sliki zagledajo sami sebe. Vecer zakljucimo z okusno in poceni vecerjo v mestu po priporocilu vodica Andrewa, sladkega malega Lugurca, ki nam pred odhodom naslednje jutro prinese še cudezna naravna zdravila proti malariji. Ni kaj, It was just perfect day!!!
Tanja