viaKaapstad trailer ENGsubtitles

Made 4 everybody coming around to check what happened - in a quick preview...

viaKaapstad trailer ENsubs from GRega Rupret on Vimeo.

Jami

Poplava imen naj vnaprej ne ustvari pretirane zmede. George Guille (najdete ga na Facebooku) je poleg Robina, Mattea in Toma eden izmed sprožilcev prihajajočega potovanja. Fante smo srečali na že omenjenem potepanju po Afriki z Nejo in Zvonetom (kaj je dogajalo - glej blog linke desno).
Z obvezno izmenjavo izkušenj pridemo do, v naslovu, omenjenega Finca. Slednji ima letos planirano približno enako pot na jug po, večidel, vzhodem delu. Freelance voznik tovornjaka, ki za dušo luta naokoli. Ponavadi s svojo R1, a tokrat bo našim (pre)izkušenim modelom konkuriral na novi Yamaha Tenere 660.

Jami s svojo (sedi in pelji) Tenerko

Jami, mukava tervehdys valmistelutoimen kuukautta Slovenia ... Toivon, että polkuja ylittäessään pian.

PS
George je imel v Afriki očitno dobro ogrevanje za pot, na katero se odpravlja...okoli sveta.

Kravce v garaži

Pod prsti že čutim, da bi najraje odplesali tipkarijo v okviru Tolstojeve vemo kaj, a z zadržki ohranim kontekst v fokusu.
Torej, sklicujoč se na naslov, tokrat zadovoljno potrdilo, da so 3 poskočne kravce garažirane in evidentno registrirane novim lastnikom v ponos in vzhajajoče veselje.

Nekaj malega (upoštevajoč majhnost "ljube naše") kilometrine smo požrli na eks, v letošnji pošteni zimi, ki ji trenutno še ne jenja sapa, da smo našli prave mrcine za incoming potovanje. Ljubljana, Tolmin in Praproče so kraji, kjer so se pravega dne poklopile zvezde in skresale nove ljubavi.
Preden zaidem v pretirane izlive ponosa in zadovoljstva s tanovimi tamladimi lepe pozdrave vsem bivšim ... lastnikom ... Danilu, Igorju in Justinu.

En prilično velik korak naprej in prva garancijska vstopnica, da poti res vodijo le naprej. YupiJa!

Uf, sedaj upam le, da sem dovolj alfabeta (as opposed to analfabeta), da natovorimo na blog nekaj slikovne podpore in s tem težo resnosti tekoči objavi.

Danilo na tedaj svoji Yamahi
Danilo v najboljši družbi. Ob ločitvi od leve Danilo ni jokal.
Sedaj že Borisova kravca
Igor v dobri družbi. Ni jokal...
Justin & Joško & the One

Justin ni jokal...

Mi o nas - Borix

Moj zelo dober prijatelj Borix me je prosil, naj o njem napišem nekaj stavkov. Poznava se že zelo dolgo, vendar nisem prepričan, če vem o njemu vse. Vsekakor pa mi je všeč takšen kot je, za spoznavanje pa imava še čas, veliko časa....

Nekaj o Borixu.

Afrika! Dolgo časa samo pojem v njegovi glavi, ki je in čedalje bolj pušča sledi v njegovem življenju.

Pred mnogimi leti, ko so prvi televizorji prišli v naše domove, je z odprtimi očmi in usti požiral oddaje o Afriki. Še posebno se mu je vtisnil v spomin en striček, ki je delal v Afriki in določil njegovo poklicno

pot. Samo to je hotel postati in nič drugega. Od takrat naprej ni bilo druge izbire, odločitev je bila prava. Minilo je mnogo let v krogu čudovite družine, otroci zo zrasli, materialna osnova solidna. Nemirna duša mu ne dovoli biti pri miru, njegovi hobiji so raznovrstni. Skoraj je ni stvari, ki je ne bi poiskusil, skratka uživač življenja z veliko žlico. Velika strast mu postanejo potovanja, vendar ne tista "turistična", stvar mora biti drugačna, taprava, kakšna stvar "mora" iti tudi narobe, da je to to. Do prave okužbe z Afriko pa pride, ko spozna gazda Zvoneta in Njegove. Okužba se razširi tudi na družino, infekcija ne popušča, vakcine ni in je tudi ne iščejo.

Ponovno obudi svojo večno željo po motorju in s še dvema afriškima okužencema prične razmišljati o izpolnitvi želje marsikaterega motorista-avanturista, prepotovati Afriko. Še marsikaj bi se dalo napisati o njem, a besede največkrat niso najpomembnejše.

Ker vsaj malo poznam Borixa, vem, da se neizmerno veseli tega izziva in zelo ga veseli, da ga pri tem podpira družina. Nekateri bi rekli bolj star bolj nor, vendar pa...ni vsak lastnik svojega življenja, če hoče?!

Mi o nas - GRega

Dozdeva se mi, da je spisati kulski sestavek o sebi lahko le medel spomin na sanje, v katerih si to "zapisal" in zatem, ob premiernem curku osvežujoče vode novega dne, po obrazu, odplaknil.

Zgoščeno povedano...Za kakšnega nasilneža mala malica. Morda ne? Zase - zadovoljen in z/v mnogočem presrečen kar vsak dan posebej.
Dan je krasna enota. Obvladljiva, prilagodljiva in čeprav občasno prekratka, vredna vsake ure izkoriščanja (nevermind, da mi ga je ob trenutni tipkariji zmanjkalo).
Zmaturiral, zdiplomiral, zzaposlil in se službeno - življenjsko razpel med Sevnico - Ljubljano. In vedno iz kotička želja, malo s strani v prvi plan prihaja svet.

V tokratni izdaji prvega plana nas bodo dnevi pošteno namučili in prekleto upam, da tudi mi njih.
GRega

Mi o nas - Jože

O meni...

Točka 1: Resnica je taka: "dežurni krivec" za potovanje v Afriko, pa to še z mopedi je Grega. Ideja je njegova od začetka do konca.

Točka 2 : Glej točko 1

Rojen davnega leta 1963 v totem Maribori, tak da emšo me že malo jebe. Ja nič kaj še vrtec, šola, služba tudi v Mariboru. Vse je nekak patriotsko Štajersko obarvano. Pač takle mamo. Mlačne vode nisem odkril, tople pa še manj. Pač še en z dobrimi in slabimi lastnostmi, tak kot vsi ostali, ki gazimo po tej lubi zemlji. Sem pa pravi gušter na mopedu. Izpit mam nekih 10 let, lani pa ga nabavo... Ni panike, po 15.000 km bo šlo.

Vedno mi je po glavi hodla Južna Amerika, Peru, Bolivija, saj ne vem kaj, ampak vedno me je vleklo tja. Pragozdovi, staroselci, njihova kultura, način življenja in še in še. Knjige ki sem jih prebiro so samo še večale željo po potovanju in obisku Južne Amerike. Pa se je zgodlo leto 2001, nekaj cajta je blo, dnar tudi, pa gremo, ni druge. Pol pa nastane "problem", ko se okužiš. Je treba videt še kaj na tem lepem svetu, menda ja. Pa so padle še Indonezija, Jemen, Indija, Etiopija in Kenija. Vsa potovanja so trajala od 3 do 4 tednov, vedno v skupini in ni mi žal. Ker spoznaš res, res enkratne ljudi.

Ja, kaj zdaj? Aha, točka 1.
Grega in Boris, ja tota 2 pa sem spoznal (tota 2, ki ga šibamo skupaj) na potovanju po Etiopiji in Keniji v organizaciji gazde Šerugotov Zavone - mali šef in tavlka Šefinja Naja. Potovanje, ki bi trajalo 4 mesce, pa z mopedi, pa kar dol do Južne Afrike...nikoli nisem o tem niti pomislo. Pol pa se je zgodlo, ko stvari poštimaš v glavi, si nekaj zamisliš, pol pa gre, samo se itak nič ne nardi.
Do odločitve, da grem pa ni trajalo nekaj cajta, 1 dan je bil čist dovolj. Tale pa je dobra (bol star, bol nor) pa kar drži. Se mi neke nore ideje motajo po glavi za naslednja potovanja. Otom potom, prvo treba tole zadevo spelat pa odfurat. Matr bo dobro, pol pa še ekipa, ki nas spremlja iz Nairobija. Ulala, ta del bo pravi veseli december. Nič kaj, še dost je.

Ajde te

Jože